Vir: Mladina 37, 14.09.2012, avtor: Borut Mekina

Eno izmed najbolj znanih podjetij v Sloveniji, ki je ostalo v pretežni lasti delavcev, je podjetje Domel iz Železnikov, kjer proizvajajo sesalne enote in elektromotorje. Skupina je v lanskem, celo rekordnem letu ustvarila za 88 milijonov evrov prihodkov in ima 1020 zaposlenih. Lastništvo družbe Domela Holding je v rokah nekaj več kot 1200 delničarjev, pretežno so to zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci. Pridobivanje ali nakup delnic je možen le v okviru že obstoječih lastnikov oziroma zaposlenih, ki imajo v lasti 56-odstotni delež vsega premoženja. Zakaj je Domelu v času privatizacije uspelo ostati v lastništvu zaposlenih in zakaj se tudi v času »tajkunizacije« lastništvo ni spremenilo? Štefan Bertoncelj, predsednik uprave Domela Holding, pravi, da tajkunizacija že zaradi statuta ni možna, saj so glasovalne pravice omejene na dva odstotka. Kar pomeni, da tudi če ima kdo v lasti večji delež, s tem ne pridobi tudi večje moči na skupščini. A takšna rešitev v statut ni prišla naključno.

Ob lastninjenju Domela leta 1996 je bila namreč bivša uprava prepričana, da podjetje brez »strateškega partnerja« ne bo preživelo, zato je hotela podjetje prodati neki ameriški multinacionalki. Večina zaposlenih pa se je temu uprla, saj je ocenila, da gre za sovražni prevzem. Zato je večina delavcev na skupščini izbrala takšen prvi nadzorni svet in upravo, ki tega ni dovolila. Danes jim za to majhno revolucijo ni žal, saj je omenjena ameriška multinacionalka potem kupila neko Domelu podobno italijansko podjetje, ki ga je nato zaprla. »Tista ameriška multinacionalka je želela le priti do našega tržnega deleža v Evropi, opustila pa bi našo prodajo in razvoj. Ostali bi zgolj navadna delavska firma. To je bilo glavno, čemur smo se uprli, ni šlo zgolj zato, da moramo delavci kot delavci postati lastniki.« V tem času je Domel tržni delež v Evropi povečal z okrog 40 na 60 odstotkov.

Celoten članek: http://www.mladina.si/115830/krepitev-delavskega-lastnistva/