Ne zanima nas boj za oblast! Ne zanima nas ne desna ne leva vlada! Zanima nas le ubogljiva in pohlevna oblast, ki se bo odzvala na naše zahteve in bo predstavljala zgolj skupni servis za dobrobit vseh ljudi. Zatorej zahtevamo od katerekoli vlade, naj bo to sedanja, prehodna in strokovna, ali novoizvoljena, da prične nemudoma in brezpogojno, na podlagi temeljnih človekovih pravic in svoboščin, uvajati institute neposredne demokracije v politični in ekonomski sistem Republike Slovenije. Vse kaj drugega bi bilo preusmerjanje pozornosti od resničnih problemov naše družbe.
1. INSTITUT LJUDSKE NEZAUPNICE
Zahtevamo uvedbo ljudske nezaupnice, ki bo v obliki referenduma omogočila takojšen odpoklic predsednika vlade, ministrov, županov, državnega zbora in občinskih svetov. Oblast mora biti ubogljiva izvajalka ljudske volje, posledično moramo imeti vedno možnost, da neposlušno oblast nemudoma odpokličemo.
2. INSTITUT JAVNE SKUPŠČINE
Zahtevamo uvedbo rednih in izrednih javnih skupščin od krajevnih in četrtnih skupnosti do celotnih občin in mest, kjer same občanke in občani odločajo o vseh javnih zadevah, ki so neposredno vezane na samo lokalno skupnost. Odločitve javnih skupščin, ki so bile sprejete na podlagi predpisane udeležbe občank in občanov, so zavezujoče za župane in občinske oziroma mestne svete.
3. INSTITUT PRORAČUNA Z UDELEŽBO LJUDSTVA
Javni denar je naše skupno dobro in moramo imeti pravico, da se sami odločimo, kako bodo ta sredstva porabljena. Zahtevamo, da na ravni javnih skupščin na lokalnem nivoju ter z ugotavljanjem javnega mnenja na državnem nivoju, same državljanke in državljani sprejemajo ter nadzirajo proračunsko porabo. Država in občine naj bodo le izvajalke tistih proračunskih prioritet, za katere se odločijo sami ljudje.
4. INSTITUT ELEKTRONSKE NEPOSREDNE DEMOKRACIJE
Zahtevamo postopno uvedbo neposredne elektronske demokracije, ki bo omogočala stalno udeležbo vseh ljudi v političnem procesu in s tem nezapleteno odločanje o temeljnih vprašanjih razvoja družbe in naših skupnosti. V polju elektronske demokracije je potrebno zagotoviti javno in dostojanstveno razpravo o vseh relevantnih političnih temah, brez prikritih identitet ter sovražnega govora. Namen elektronske neposredne demokracije je postopen prenos političnega odločanja iz ozkih krogov strankarskih elit na samo ljudstvo.
5. INSTITUT SOUPRAVLJANJA PODJETIJ
Zaposleni so aktivni soustvarjalci vsakega podjetja in ne zgolj strošek poslovanja. Na podlagi tega zahtevamo spremembo obstoječe zakonodaje, saj morajo imeti zaposleni pravico do obvezujočega soupravljanja podjetij preko svetov delavcev. Možnost nadzora nad delovanjem podjetja, vpogled in sodelovanje v poslovnih odločitvah ter možnost zaustavitve vseh, do podjetja ali delavcev škodljivih dejanj, so temeljne demokratične pravice zaposlenih.
6. INSTITUT SOLASTNIŠTVA PODJETIJ
Sleherno podjetje je neločljivo povezano z družbenim in naravnim okoljem v katerem deluje. Ekonomsko učinkovitejšo in hkrati socialno ter ekološko pravičnejšo družbo lahko prinese le sprememba v lastništvu podjetij. Za srednja in velika podjetja je potrebno uzakoniti minimalni delež notranjega delavskega lastništva podjetij v višini 40%. Skupaj s predstavniki lokalne skupnosti ali države mora ta delež znašati 51%, s čimer se zagotovi polno upoštevanje družbenih in okoljskih stroškov proizvodnje.
7. VZPOSTAVITEV EKONOMIJE SOLIDARNOSTI
Ekonomsko delovanje ni samo dobiček, ampak tudi zadovoljevanje socialnih in ekoloških potreb družbe. Zahtevamo sprejetje načrta za preoblikovanje gospodarstva, ki bo vključeval tudi ustanovitev javne banke, s ciljem, da kooperative, zadruge, socialna podjetja in podjetja v solastništvu zaposlenih postanejo jedro ekonomije v obdobju enega desetletja.
*
Ne zahtevamo utopije, saj imajo vsi omenjeni instituti neposredne demokracije že osnovo v obstoječi Ustavi in zakonodaji Republike Slovenije, kakor tudi v neštetih praktičnih primerih pri nas in po svetu. Zahtevamo le dokončno izpolnitev Ustave v smislu neposrednega sodelovanja državljank in državljanov pri upravljanju javnih zadev, dosega dejanske pravne in socialne države, ter nadgradnjo obstoječe zakonodaje v smislu neposredne demokracije. Edino neposredna demokracija namreč omogoča dejansko sodelovanje ljudi v javnih zadevah, s poudarkom, da mora neposredno odločanje ljudstva vedno izhajati iz temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter zaščite manjšine pred večino.
Ob koncu izjave vabimo vse svobodomiselne posameznice in posameznike, skupine, gibanja in iniciative, da se povežemo v Mrežo za neposredno demokracijo, in tako skupaj, kot mreža, soustvarjamo našo bodočnost.
Institut soupravljanja podjetij (5. točka ) je bistvenega pomena.
Zahteva po soupravljanju podjetij bi morala biti vključena brezkompromisno v vse manifeste in programe vseh članic Mreže za neposredno demokracijo. To je temeljna pravica brez katere vse ostale pravice neposredne demokracije nimajo prave moči. Poskrbite prosim, da bodo vse morebitne skupne izjave, objave ali programi obvezno vključevali to točko.
Delovni, ustvarjalni ljudje morajo imeti možnost soodločanja tudi pri kadrovanju in izbiri vodilnih ljudi v podjetju. Morajo imeti možnost soodločanja o razpisih za delovna mesta in o imenovanju strokovno in moralno ustreznih oseb na vodilna mesta v podjetju. To bi kazalo dodati k točki 5.
Zaupanje v sistem odločanja se prične pri vsakodnevnem opravljanju svojega dela in šele potem se prenese na širše družbene skupnosti in politiko družbe kot celote. Nezadovoljstvo, ki se danes izraža s protesti do sedanje vlade ima svojo največjo moč ravno v podpori baze nezadovoljnih, ustrahovanih, izsiljevanih, brezpravnih, podcenjevanih delavcev in ustvarjalcev in ne v nezadovoljnih kritikih politične elite. Delavce na terenu konkretno izsiljujejo in jim grozijo strokovna vodstva in ne politiki v parlamentu. Sedanja vodstva podjetij se sklicujejo na zakone, ki jih brez nadzora lahko prikrojijo svojim dnevnim lastnim potrebam. Niso toliko krivi zakoni, kot njihovo izigravanje. Noben pravni sistem ne more tako hitro in učinkovito reagirati na vse možne kršitve, kot to lahko stori sprotna samokontrola in nadzor v delovni enoti. Vsak program, ki bo to spregledal ali zanemaril bo hitro odmrl brez množične podpore.
Všeč mi je, da ste uvodoma na prvem mestu zapisali da gre za neposredno ekonomsko demokracijo in šele na drugem mestu neposredno politično demokracijo. Le zdravi in zadovoljni delovni ljudje imajo voljo ukvarjati se še z neposredno demokracijo na vseh drugih področjih.