Od 12. do 14. novembra so se na 21 različnih fakultetah Univerze v Ljubljani odvile skupščine, odprte vsem študentkam in študentom Univerze v Ljubljani, pedagoškim in nepedagoškim delavcem ter ostalim mladim in zainteresirani javnosti. Skupščine so razpravljale o najbolj prerečih problemih, s katerimi se študenti soočamo, v prvi vrsti pa je to bil svež predlog Zakona o visokem šolstvu. Izkupiček skupščin je bil zavrnitev predloga ZViS-1 in nasploh komercializacije ter elitizacije študija. Skupščine so postavile zahteve po ohranitvi izobraževanja kot javnega dobrega, po univerzalni dostopnosti študija in po eksplicitni zavrnitvi vseh oblik šolnin za prvo in drugo stopnjo študija.

Na marsikateri skupščini se je že okoli predloga zakona razvnela tako burna razprava, da so študenti bili prisiljeni ostale točke dnevnega reda prestaviti na naslednji teden, prav tako pa je večina skupščin jasno izrazila željo po rednem sklicevanju te organizacijske oblike na njihovi fakulteti. Prav tako je večina skupščin ustanovila različne delovne skupine, ki se bodo ukvarjale z različnimi problemi, od koncepcije morebitnih protestnih akcij do soočanja z lokalno fakultetno problematiko.

Jasno izražen interes študentstva po participaciji, samoorganiziranju in političnem soodločanju je sicer skazil dogodek na Fakulteti za farmacijo, kjer se je vodstvo fakultete, sicer nepripravljeno na kakršenkoli dialog, odločilo, da bo uporabilo vsa možna sredstva za preprečitev demokratičnega združevanja študentov na njihovi fakulteti. Študentke in študente, ki so želeli sodelovati na skupščini je pred vhodom namreč pričakala policija in jim v primeru vstopa na fakulteto zagrozila s plačilnim nalogom.

Vir: Iskra