Zahtevamo kakovostno in vsem dostopno javno visoko šolstvo

Študentsko društvo Iskra v sodelovanju s trinajstimi podporniki iz vrst sindikatov, civilne družbe in vstajništva, naslavljamo zahteve glede javnega visokega šolstva na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Zahtevamo kakovostno in vsem dostopno javno šolstvo, konec trendom komercializacije javnega visokošolskega izobraževanja, konec fleksibilizaciji zaposlitev in privatizaciji javnega dobrega, ter h kakovosti in dostopnosti usmerjen razvoj javnega visokega šolstva.

—

Zahtevamo kakovostno in vsem dostopno javno visoko šolstvo

Komercializacija in privatizacija visokega šolstva sta nevarnosti, ki zadevata prav vse prebivalce Republike Slovenije, študente, delavce, brezposelne in upokojence. Zato študentska skupnost, sindikati, civilnodružbena gibanja in iniciative, ponavljamo zahtevo po kakovostnem in pod enakimi pogoji vsem dostopnem javnem visokem šolstvu. Zahteve naslavljamo na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je predlagatelj novega zakona o visokem šolstvu.

Trendi komercializacije javnega visokošolskega izobraževanja se morajo nemudoma ustaviti.

Javna služba v visokem šolstvu se ne sme izvajati s ciljem ustvarjanja dobička. Študijska dejavnost ne sme postati storitev na prostem trgu, študenti se ne smejo spremeniti v potrošnike. Zato mora biti javna služba v visokem šolstvu definirana kot javno dobro, študij pa kot pridobivanje znanja. Javna služba v visokem šolstvu mora vključevati tudi doktorski študij.

Nasprotujemo zaračunavanju šolnin za študij v 112. členu ZVIS-1, saj mora razvoj znanja stremeti h kakovosti in dostopnosti, ne pa k dobičku. Iz istega razloga je potrebno preprečiti uvedbo samoplačniških nadstandardnih študijskih programov v 137. členu ZVIS-1. V zakonu o visokem šolstvu mora biti jasno in nedvoumno zapisano, da se šolnine za redni študij 1. in 2. stopnje ne sme zaračunavati.

Nasprotujemo tudi uvedbi dopolninega stebra, ki spodbuja visokošolske zavode k iskanju sredstev na trgu. Poglavitna naloga univerz je ustvarjanje in posredovanje temeljnega znanja, ki omogoča dolgoročni ekonomski in kulturni razvoj skupnosti. Produkcija temeljnega znanja mora potekati neodvisno od od narekov trga, ki daje prednost kratkoročnemu profitu.

Fleksibilizacija zaposlitev na javni univerzi je nesprejemljiva.

Zgornja meja tedenske pedagoške obremenitve delavk in delavcev na univerzi mora biti nedvoumno določena z zakonom.

Prav tako je nesprejemljivo, da so nekateri akademski delavci izvoljeni za neomejeno dobo, medtem ko številni delajo v prekarnih razmerah ali z redno zaposlitvijo, vendar brez možnosti napredovanja. Zahtevamo redno preverjanje znanstvene in pedagoške sposobnosti rednih profesorjev, obenem pa, da vsem ostalim pedagoškim delavcem pripade delovno mesto, ki ustreza njihovim nazivom.

Privatizacija javnega dobrega je nesprejemljiva.

Odcepljena podjetja, definirana v 20. in 21. členu ZVIS-1, so ustanovljena z javnim denarjem v namen prenosa oz. odprodaje patentov. Namen univerze je avtonomna produkcija znanja v splošno družbeno korist, zato ta produkcija ne more biti dobičkonosna. Produkti raziskovalne dejavnosti univerze morajo služiti razvoju univerze, ne pa ustvarjanju dobička na trgu. Namesto uzakonitve odcepljenega podjetja predlagamo, da država preveri zakonitost že obstoječih podjetniških praks v vrhnjem sloju akademskih delavcev.

Razvoj javnega visokega šolstva mora biti usmerjen h kakovosti in dostopnosti.

Državno financiranje javne univerze mora realno naraščati. 116. člen, ki ureja financiranje t.i. temeljnega stebra, tega ne zagotavlja, saj ne upošteva inflacije, ki je trenutno med 1 % in 3 %. Obseg sredstev v temeljnem stebru mora izhajati vsaj iz stanja, ki je bilo leta 2011. To je skladno s sklepom 234. seje Ekonomsko-socialnega sveta 14. 6. 2013, po katerem morajo biti sredstva za visoko šolstvo nad obsegom, ki je bil zagotovljen v letu 2011. Opozarjamo, da je ta znesek za 20 mio EUR nižji od tistega, ki ga je Nacionalni program visokega šolstva predvidel za leto 2012.

Edino sprejemljivo izhodišče je torej stanje v letu 2011, do leta 2020 pa je treba s proporcionalnim dvigovanjem doseči 2% BDP. Predlagamo, da se obseg plačljivega študija, vključno z doktorskim študijem, zmanjšuje sorazmerno z rastjo sredstev v temeljnem stebru. S tem cilj javne službe v visokem šolstvu realno temelji na dostopnosti kakovostnega terciarnega izobraževanja.

ZVIS-1 v 110. členu določa, da se čas financiranja študijskega programa skrajša, če se študent po prvem ali višjem letniku študija prepiše na drug program. Nasprotujemo finančnemu discipliniranju študentk in študentov.